doctor measuring pressure
Psiha

BREZPOSELNOST – RAK SODOBNE DRUŽBE ali NOVi SMISEL ŽIVLJENJA?


Glede na zaposlitveno situacijo, kjer danes brez vsaj enega strica iz ozadja ne gre dobiti službe, se velikemu številu brezposelnih postavlja vprašanje, kako najti smisel v tem. Na prvo žogico ga ne vidiš.

V življenju sem že neštetokrat vprašala, ZA KOGA ali KAJ SEM POKLICANA? Kot majhna sem vedela, da bom učiteljica. In ta poklic bi danes opravljala z dušo, duhom in telesom, ne glede na plačilo. Nekaj časa mi je bila simpatična tudi medicina, v meni je skozi gorela lučka pomagati ljudem. Večkrat sem se vprašala tudi to, kako v trenutkih obupa, v bivanjski prikrajšanosti, najti smisel življenja? Kako se otresti t. i. NEVROZE BREZPOSELNOSTI? Kako premagati to apatijo, otopelost? Po pogovoru z ljudmi na SOS telefonu opažam, da je nevroza brezposelnosti tisti moderni rak sodobne družbe, ki načenja našo duhovno dimenzijo. Mnogi te nevroze tudi ne razumejo, ker je niso doživeli. Med mladimi je stiska še toliko večja, vse bolj pa se oglašajo tudi starejši, ki zaradi nevroz brezposelnosti mladih »trpijo« in so izpostavljeni vse večjemu ekonomskemu nasilju. Poglejmo na problem skozi oči logoterapije.

Kaj brezposelni doživljajo? Izgubljajo zanimanje, njihove spodbude se vse bolj pogrezajo v pesek. RDEČI ALARM! Ta otopelost jim odvzame možnost, da bi prijeli roko, ki jim jo kdo ponuja v pomoč. Neizpolnjenost časa dojemajo kot notranjo neizpolnjenost, kot neizpolnjenost svoje zavesti. Občutek nekoristnosti, ker nisi zaposlen. Ker ni nekega dela, življenje tako ali tako nima smisla. OBUP, ki lahko vodi tudi v tragedijo.

OTOPELOST – vodilni simptom nevroze brezposelnosti ni samo izraz duševne neizpolnjenosti, temu se pridružuje še posledični pojav telesnega stanja, kaže se posledica nedohranjenosti, ki se v tem primeru pojavlja večinoma istočasno. Občasno pa je tudi sredstvo za dosego cilja – pazi pri ljudeh, ki so imeli že nevrozo od prej in se je z brezposelnostjo dodatno zaostrila ali ponovila – stanje brezposelnosti ne doda tej nevrozi, postane del vsebine in nevrotične obdelave. Tukaj je brezposelnost lahko nevrotiku dobrodošlo sredstvo, saj tako rešuje krivde za vse zgrešene poteze v življenju, brezposelnost postane grešni kozel, ki mu brezposelni naprti vso krivdo za zavoženo življenje.

Ja, če ne bi bil zaposlen, potem bi bilo vse drugače …  —– Tole dobro dene, če mislimo, da nas čevelj žuli samo na enem mestu.

Nevroza brezposelnosti je posledica, izraz in sredstvo; pričakujemo, da se bo pokazala kot način bivanja, zavzetje duhovnega stališča, bivanjska odločitev. NI POTREBNO, DA ČLOVEK BREZ DELA PODLEŽE NEVROZI BREZPOSELNOSTI. Človek se lahko odloči, ali duševno podleže močem socialne usode ali ne.

ŠE EN TIP BREZPOSELNEGA: iz vrst ljudi, ki so prisiljeni, da živijo v enakih neugodnih gospodarskih razmerah, kakor tisti prvi tip, a se jih ta nevroza ne poloti. Vzbujajo vtis, da ne samo niso otopeli ali potrti, temveč da so celo ohranili nekakšno vedrino.

KDO SO TI LJUDJE? Sicer niso zaposleni poklicno, ampak drugače. Prostovoljci. Presežek svojega prostega časa oblikujejo smiselno in tako vsebinsko polnijo svojo zavest, svoj čas, svoje življenje. Pravijo življenju da in so vse prej kot obupani! Svojemu življenju znajo dati vsebino in mu priboriti smisel – dojeli so, da se smisel človeškega življenja ne konča v poklicnem delu, da je človek lahko brez dela, en da bi bil zato prisiljen živeti brez smisla. Smisel se ne prekriva za takšne več s službenim mestom. Nevrotični brezposelni otopi ravno zaradi tega, ker verjame, da je v poklicnem delu edini smisel življenja.

Zaradi tega nevroza brezposelnosti ni neposredna posledica brezposelnosti.

Kako iz začaranega kroga nevrotične brezposelnosti? Življenju je potrebno dati smiselno nalogo izven okvirja službe. Sama sem našla smisel v izobraževanju, prostovoljstvu, talentih, ki jih imam – preko njih tudi zaslužim za preživetje.

Ruševine brezposelnosti morajo postati nov izziv, na katerem se lahko začne graditi nova prihodnost. Brezposelnost je potrebno pustiti v preteklosti, v sedanjosti pa razmišljati o tem, kaj še lahko jaz storim, da se brezposelnosti rešim ali pa vsaj tega občutka otopelosti.

Logoterapija razišče vaš svobodni prostor, kje so vaši talenti, kje so možnosti izbire. Ko najdemo najbolj smiselno izbiro, pripnemo vaš življenjski voz na to izbiro in motivacijsko porivamo ta voz naprej. Ni enostavno. Zato se moramo ponovno naučiti POTRPETI in TRPETI. Današnji človek ne rad trpi, še manj pa potrpi. Vsi bi vse naenkrat. To je naš problem …

Šola za starše je zasnovana na logoterapevtskih spoznanjih. Zaradi intenzivnosti šole in poglabljanja logopedagoških spoznanj se udeleženci šole srečujemo 1-krat na mesec. Šola traja 7 mesecev, in sicer ob sobotah dopoldne ALI popoldne.

Rate this post