black and white picture of a man covering his face with hands
Zdravje

Dialektična vedenjska terapija


Z vidika dialektične vedenjske terapije je mejna osebnostna motnja kombinacija dveh dejavnikov, biološkega in sociološkega.

Ljudje z mejno osebnostno motnjo so čustveno bolj občutljivi kot ostali ljudje. Taki se že rodijo. To je del njihove narave, genetike. Ni nekaj, kar so si izbrali sami. Če taka oseba odrašča v okolju, ki te čustvene občutljivosti ne potrjuje, jo razveljavlja ali celo kaznuje, se lahko razvije mejna osebnostna motnja.

Dialektična vedenjska terapija razume mejno osebnostno motnjo kot nezmožnost uravnavanja čustev. Oseba z mejno osebnostno motnjo čustveno reagira hitreje in bolj močno ter potrebuje več časa, da se pomiri.

Dialektična vedenjska terapija si prizadeva, da bi osebe z mejno osebnostno motnjo usposobila za boljše uravnavanje svojih čustev.

Usposabljanje ima tri faze:

Dialektična vedenjska terapija pozna tri stanja uma:

Urjenje je iskanje zdravega razuma

Beseda dialektična opisuje misel, da sta dve nasprotujoči si ideji obenem lahko tudi obe resnični. Prvenstvena dialektika dialektične vedenjske terapije je v dveh nasprotujočih si strategijah, sprejemanju in spremembi.

Na primer, terapevti dialektične vedenjske terapije sprejemajo svoje kliente, kakršni so, pri čemer priznavajo, da se morajo za dosego svojih ciljev spremeniti. Poleg tega so tudi veščine in strategije dialektične vedenjske terapije uravnotežene v smislu sprejemanja in spremembe. Na primer, model štirih veščin vključuje:

Avtorica dialektične vedenjske terapije je Marsha M. Linehan (rojena 5. maja 1943), psihologinja iz Univerze v Washingtonu.

Njeno primarno polje raziskovanja je mejna osebnostna motnja, uporaba vedenjskih modelov pri samomorilnem vedenju in zlorabah drog.

Dialektično vedenjsko terapijo je razvila kot rezultat svoje lastne duševne bolezni. Pri štiriindvajsetih je med molitvijo v majhni katoliški kapeli v Chicagu doživela nenavadno izkušnjo, o kateri pravi (glej prvi citat).

Leta 2011, pri oseminšestdesetih, je na pobudo svojih klientov o svoji duševni bolezni prvič spregovorila v javnosti. O tem pravi (glej drugi citat).

Nekega večera, ko sem klečala tam notri in pogledovala gor h križu, se je ves prostor pozlatil. Nenadoma sem čutila, kot da nekaj prihaja k meni … Bila je bleščeča izkušnja, stekla sem nazaj v svojo sobo in si rekla: “Rada se imam.” Bilo je prvič, kar pomnim, da se s seboj govorila v prvi osebi. Bila sem spreobrnjena.

Toliko ljudi me je rotilo, naj povem svojo zgodbo. In sem si mislila – hm, to moram narediti. To jim dolgujem. Ne morem umreti kot strahopetec.

Dialektična vedenjska terapija ima pet stebrov:

Na tej spletni strani predstavljamo le prvi steber, pa še to le njegove najpomembnejše dele. Pa vseeno, v svetu je to zelo pogost način. Veliko je ljudi, ki se veščin naučijo kar sami. Škoditi zagotovo ne morejo nikomur.

Ni pa ta spletna stran nadomestilo za psihoterapijo. Če misliš, da potrebuješ strokovno pomoč, poišči ustreznega terapevta.

Rate this post